Takojšnja podpora kot odziv na vojno v Ukrajini

V tednu po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, je igralec in gostitelj Rafał že čutil vpliv vojne na svoj rojstni kraj Vroclav na jugozahodu Poljske. Pred ukrajinskim kulturnim centrom v njegovi soseski je zrasel kup škatel z donacijami. Na ulicah in v trgovinah je slišal ukrajinščino.

Kmalu so tri družine iz Ukrajine rezervirale enomesečno bivanje v hiši, ki jo objavlja na Airbnbju. Rafał ni želel računati ljudem, ki bežijo pred vojno, zato je stopil v stik z Airbnbjevo službo za pomoč strankam. Izvedel je, da lahko Airbnb.org subvencionira bivanje, in se prijavil.

Po podatkih Sveta ZN za človekove pravice je v šestih mesecih po začetku invazije februarja 2022 iz Ukrajine pobegnilo skoraj sedem milijonov ljudi. Več milijonov družin je prispelo v evropska mesta z le nekaj kovčki, nevedoč, kdaj se bodo lahko vrnili domov.

Organizacija Airbnb.org je v odziv na krizo objavila poziv neprofitnim partnerjem in svetovni skupnosti gostiteljev: Nam lahko pomagate ponuditi začasne nastanitve za do 100.000 ljudi, ki bežijo iz Ukrajine?

Zahvaljujoč globalni podpori gostiteljev, donatorjev, ki so darovali organizacij Airbnb.org, in humanitarnih organizacij, ki pomagajo ljudem na terenu, je organizacija Airbnb.org ta cilj dosegla.

Nekateri ljudje, ki so se odzvali, kot je Rafał, so dolgoletni gostitelji na Airbnbju, ki v teh kriznih časih nudijo prenočišča s popustom prek organizacije Airbnb.org. Drugi, kot je Mary, ameriška podatkovna znanstvenica, ki živi v Berlinu, so bili med 40.000 novimi gostitelji, ki so se odločili, da bodo prek organizacije Airbnb.org gostom beguncem ponudili bivanja brezplačno ali po znižani ceni.

Rafał pravi, da je invazija na Ukrajino šokirala vse njegove prijatelje in znance na Poljskem. Navdušilo ga je, kako hitro so se prijatelji in sosedje odzvali na val ljudi, ki so bežali pred vojno. Ljudje so darovali hrano na železniški postaji v Vroclavu in zbirali zaloge, ki so jih nato odnesli na mejo z Ukrajino.

S prijatelji je organiziral dobrodelen koncert, vendar je želel ponuditi tudi neposredno pomoč. »Ena najhujših stvari je, da nimaš kje bivati ali spati, da nimaš doma, kamor bi se lahko vrnil,« pravi.

Rafał še vedno objavlja svojo hišo prek organizacije Airbnb.org, da bi sprejel goste, razseljene zaradi kriz. Pomagal je tudi pri tolmačenju spletnih seminarjev organizacije Airbnb.org v poljščino.

V Berlinu, ki leži približno 350 kilometrov severozahodno od Vroclava, je Mary spremljala novice o invaziji na Ukrajino. Ko je na spletu zasledila poziv organizacije Airbnb.org k ukrepanju, je objavila svoje stanovanje in ponudila brezplačno bivanje.

Uslužbenec organizacije za begunce, azil in migracije (ORAM), ki sodeluje z organizacijo Airbnb.org, je stopil v stik z njo. V številnih medijih so poročali o nastrojenosti proti skupnosti LGBTQ+ v Ukrajini in nekaterih okoliških državah. Sovražni odnos je še povečal ranljivost članov skupnosti LGBTQ+, razseljenih zaradi vojnega konflikta. Predstavnik organizacije ORAM je vprašal Mary, ali lahko pri njej bivata dve transspolni osebi.

Mary je z veseljem sprejela goste iz skupnosti LGBTQ+. »Vedela sem, da je moje stanovanje zanje še posebej varen prostor,« pravi.

Kmalu po odhodu Maryjinih prvih gostov je prišel Dima, ki je ostal dva tedna. Dima, homoseksualec v svojih dvajsetih, je živel v Kijevu, ko so Rusi začeli bombardirati mesto. Lokalna organizacija z imenom Safebow je Dimi omogočila, da je s svojo mačko Peach prečkal Poljsko in prispel v Berlin. Tam mu je organizacija ORAM pomagala najti nastanitev in se registrirati pri centru za socialno delo.

Po potovanju, polnem ovir, se je Dimi odvalil kamen od srca, ko je končno prispel v Maryjino stanovanje. »Tiste prve dni sem bil izjemno čustven,« pravi. »Sploh ne vem, kaj mi je pomenilo več – bivanje v varnem prostoru ali zavedanje, kolikšne podpore sem deležen.«

Prvi teden Diminega bivanja je bila Mary v tujini. Ko se je vrnila v Berlin, sta se hitro ujela. Več ur sta sedela za njeno kuhinjsko mizo, uživala v skupnih obrokih in pila pivo. Ko se je preselil v drugo stanovanje, sta ostala v stikih.

»To je bila neverjetno motivacijska izkušnja, ki mi je olajšala začetke v tem mestu,« pravi Dima.

Mary pogosto pomisli na to, kako lahko je bilo skrbeti za goste. »Nič izjemnega nisem storila,« vztraja. »Poskusila sem. Prilagoditve z moje strani so bile minimalne.«

Svoja prizadevanja postavlja nasproti zgodbam njenih gostov: »Razmišljam o tem, da bi se morala spopasti s [stvarmi] v tujem kraju, kamor nisem prišla po svoji volji, in to ločena od družine. To je izjemno. To je res težko.«

Mary ni pričakovala, da se bo spoprijateljila z gosti, zdaj pa je navdušena nad občutkom skupnosti, ki se je razvil tekom izkušnje.

»Pogosto vlagamo trud v nekaj, a ne vidimo nujno rezultatov,« pravi. »S tem pa sem lahko spremenila življenje vsaj eni osebi.«