Sklepanje prijateljstev po posledicah požara

Program Open Homes je zdaj Airbnb.org

Airbnbjev program Open Homes se je razvil v Airbnb.org, popolnoma novo neprofitno organizacijo, ki deluje v skladu s poglavjem 501(c)(3) ameriškega davčnega zakonika. Hvala, ker skupaj z nami ustvarjate skupnost Open Homes. Veseli smo, da ste del tega novega poglavja.

Zjutraj, 8. novembra 2018, je bila Melissa Johnson noseča več kot osem mesecev in je še poležavala v postelji, medtem ko sta se otroka pripravljala na odhod v šolo. Spominja se, da sta njen mož in hči govorila o oranžno obarvanem nebu, in razmišljala, da je morda gorelo v sosednjem mestu.

Pol ure kasneje je poklicala Melissina hči. »Rekla je, da je pouk odpadel. Vstala sem in zagledala nebo – to je bil šok,« pravi Melissa. »Bilo je rdeče in oranžno in izgledalo je kot sodni dan. In potem sem vsepovsod zagledala pepel.«

Melissa in njen mož Trevor sta 14 let živela v Paradiseu v Kaliforniji, vendar sta se preselila v svoj dom teden dni pred uničujočim požarom Camp Fire, ki je zajel zvezno državo. Tisto jutro mi je »notranji glas rekel, da moramo vsi spakirati in oditi iz varnostnih razlogov, za vsak slučaj.«

Poleg Melisse, Trevorja in njunih dveh otrok, je bil tu še Trevorjev oče, dve nemški dogi, pudelj, mačka in zajec. Nekako so se uspeli stisniti v dva avtomobila, Melissa pa je odhitela po otroka.

»Ljudje so paničarili in vozili kot nori. Bilo je kot v prizorih iz filma. Nihče ne pričakuje, da bo doživel in videl kaj tako strašnega. Požar se je širil na vse strani, kamorkoli si se obrnil: levo, desno, zadaj, spredaj. Na trenutke se mi je zdelo, kot da bi vozila naravnost skozi ogenj, in nisem bila prepričana, ali se pravilno odločam, v katero smer naj grem. Jokala sem ves čas.«

Družina je sčasoma prispela v Chico v Kaliforniji, kjer so lahko bivali pri Melissini sestri v enosobnem stanovanju, v katerem so bivale štiri družine. »Skupaj nas je bilo 15 in pa 18 ali 19 živali,« pravi Melissa. »Moja mama je spala v svojem Durangu, vendar smo v tistem stanovanju kljub temu bili vsi natlačeni na kakšnih 46 kvadratnih metrov. Bilo je zelo neprijetno, še posebej ker sem bila noseča. Vedela sem, da moramo poiskati drugo rešitev.«

Nekaj dni po požaru Camp Fire je Cinde Dolphin sedela v cerkvi in poslušala svojega pastorja govoriti o popolni predanosti. »Opisoval je, da življenje postane smiselno šele, ko daš vse od sebe,« pravi Cinde, podjetnica iz Sacramenta v Kaliforniji.

Cinde je vse življenje pomagala ljudem kot prostovoljka: sodelovala je s cerkvenimi mladinskimi skupinami, kot mentorica je pomagala najstniku v rejništvu, organizirala je zajtrke za brezdomce in še marsikaj drugega. »Ko pa sem slišala te besede, sem pomislila, da je v sosednjem okrožju Butte grozen požar, jaz pa sedim tukaj in ne delam ničesar. Zelo lepo je pošiljati odeje in majice, ampak kako bi lahko resnično prispevala in pomagala prizadetim prebroditi to težko obdobje?«

Stopila je v stik z lokalnimi gasilci, ki so jo napotili na program Open Homes. Cinde ni nikoli sprejemala gostov prek Airbnbja in v svojem domu v Sacramentu, vključno s hišo za goste, živi kot najemnica. Z dovoljenjem najemodajalcev je očistila prostor in ga objavila na strani programa Open Homes za pomoč ob naravnih nesrečah.

»V eni uri,« pravi Cinde, je prejela sporočilo od Melisse. »Prvi stavek se je glasil – nikoli ga ne bom pozabila – ‘Naj vas Bog blagoslovi’.« In potem je [Melissa] predstavila svojo družino: 11-letnega sina, moža, nepokretnega tasta. Rekla je: »Obupani smo. Smo majhna družina, ki skrbi za nekaj psov. Vem, da je to lahko težava, vendar če vas ne moti, bi radi bivali pri vas. Jaz sem pa povrhu vsega še visoko noseča.« Celotna situacija me je presunila do srca. Nisem mogla verjeti, da bi jih lahko kdorkoli zavrnil.«

Cinde se je takoj odzvala in v manj kot 24 urah je Melissa s svojo družino prispela v Sacramento. Cinde se spominja, da so jo prežemali mešani občutki, saj je prvič sprejemala goste. »Bila sem zaskrbljena, ker svojega doma nikoli nisem ponudila neznancem. Preden sem odprla vrata, sem si mislila: »Upam, da delam prav. V tej hiši živim sama in morda to ni pametna odločitev ...« Ampak ko sem odprla vrata in zagledala [Melisso], sem v trenutku vedela, da delam prav.«

Tudi Melissa se spominja, da je bila živčna. »Ne veš, kaj te čaka, in zaradi tako velikega šoka in tragedije, ki smo ju doživeli, smo se težko spopadali z vsem,« pravi. »Toda Cinde je s svojim nasmehom polepšala dni in poskrbela, da smo se počutili prijetno. Bilo je jasno, da je bila zelo prijazna oseba.«

Cinde je poskrbela, da bi se družina počutila udobno: v hiši za goste je pripravila čiste brisače, nekaj grelnikov in vročo čokolado. »Predvidevala sem, kaj bi družina morda najbolj potrebovala ob selitvi v novo bivališče in razmišljala o tem, kaj naj zdaj storim.«

Dve ženski sta si izmenjavali sporočila glede bivanja v prenočišču, zato je Melissa vedela, kaj lahko pričakuje glede prostora. »Cinde nam je sporočila, da bo prostor precej tesen, vendar je to ni motilo, če je nam prav. In seveda se lahko glede vsega dogovorimo. Na voljo je bila dodatna raztegljiva postelja in čudovita majhna kopalnica – bila je res ljubka. Počutila sem se kot v svojem drugem domu.«

Cinde je po Facebooku opozorila prijatelje, da ima goste, ki so v požaru Camp Fire izgubili vse. Sosedje so pripravili večerjo, prijatelji pa so dostavili plenice, oblačila in otroško posteljico za dojenčka, ki je bil na poti. »Moji prijatelji so kar sami priskočili na pomoč,« pravi Cinde. »Mislim, da je bolj učinkovito, če dejansko poznate družino, ki ji želite pomagati. Ljudje želijo iz prve roke vedeti, komu pomagajo.«

Čeprav je Melissina družina prenočila samo tri noči, preden je našla trajnejšo stanovanjsko rešitev, je čas, ki so ga preživeli pri Cinde, zadoščal, da si odpočijejo in načrtujejo naslednje korake. »Mislila sem, da bodo vsi v solzah in izjemno zaskrbljeni,« pravi Cinde. Ampak v resnici so izkazovali hvaležnost in odločnost: »Spet se bomo postavili na noge in veseli smo, da imamo na voljo bivališče, kjer lahko to storimo.« [To je bila] priložnost, da si spočijejo glavo in spoznajo, da stisko lahko prebrodijo, če se z njo spopadejo korak za korakom, dan za dnem.«

Danes Melissina družina živi v stanovanju v Carmichaelu, približno 20 minut od Cinde. Dojenčica Annette se je rodila pet dni po selitvi. Cinde in Melissa sta pogosto v stiku po SMS-ih, obveščata se o novostih v njunih življenjih, Melissa pa Cinde redno pošilja fotografije svoje dojenčice.

Pred kratkim je Cinde najela Melisso, da vodi izobraževanje o izdelkih v njenem malem podjetju, kjer lahko dela s krajšim delovnim časom in hkrati skrbi za dojenčico. Melissa pravi, da je Cinde »nekaj posebnega. Res je pustila pečat v mojem življenju. Nikoli ne bom pozabila njene prijaznosti in tega, da nam je stala ob strani. Še naprej nam stoji ob strani in nam nudi pomoč, kadarkoli jo potrebujemo.«

Melissa in Trevor še vedno ugotavljata, kdaj in kako bosta lahko ponovno obnovila svoj dom v Paradiseu, vendar je vrnitev zagotovo njun dolgoročni cilj. »Ne morem reči, da sem dom dojemala na enak način, kot ga dojemam zdaj, po požaru,« pravi Melissa. »Zame je dom tam, kjer je družina. Dom si lahko ustvariš kjerkoli.«

Pridružite se rastoči skupnosti, ki omogoča izkoristiti medsebojno pomoč v težkih časih.

Informacije v tem članku so se od objave morda spremenile.